Psihološko službo sestavljajo klinični psihologi. Klinični psiholog je po izobrazbi univerzitetni diplomirani psiholog, ki je opravil specializacijo iz klinične psihologije. Ni zdravnik in ni medicinski strokovnjak. Je pa zdravstveni delavec, ki samostojno opravlja naloge na področju psihodiagnostike ter psihoterapije oseb z duševnimi in osebnostnimi težavami.

Psihologi so programsko vezani na posamezne oddelke bolnišnice. Vsak od njih deluje na enem ali dveh oddelkih, kjer je član zdravstvenega teama. V okvirih službe skrbijo za primerno poenotenje znanstvenih izhodišč in strokovnih ter etičnih načel svojega dela. Sledijo novim spoznanjem stroke. Uporabljajo in izpopolnjujejo skupen psihodiagnostični instrumentarij. Skrbijo za primerno arhiviranje psihološke dokumentacije.

Vloga kliničnega psihologa pri obravnavi psihiatričnih pacientov

- Osnovni področji dela kliničnega psihologa sta psihodiagnostika in psihoterapije bolnišničnih in izvenbolnišničnih psihiatričnih pacientov.

- S pomočjo psiholoških postopkov in tehnik (pogovor, opazovanje, psihološki preizkusi itd.) poskuša razumeti in opisati posameznikovo doživljanje in vedenje, njegovo osebnost, njene močne plati in odklone. Psihologova spoznanja prispevajo k diagnostiki motenj in bolezni, so v pomoč pri načrtovanju in izvajanju celovitega zdravljenja in rehabilitacije pacientov ter pri spremljanju in vrednotenju učinkov zdravljenja.

- Klinični psiholog se glede na svojo dodatno psihoterapevtsko usposobljenost (na področju kognitivno-vedenjske terapije, psihodinamsko usmerjene terapije, realitetne terapije in drugih vrst psihoterapije) vključuje v skupinske in individualne oblike terapevtske obravnave bolnikov.

- Pri svojem delu upošteva znanstvena spoznanja, strokovna načela in etične principe klinične psihologije. Svojo vlogo pa lahko najbolje opravi v sodelovanju z drugimi strokovnjaki v zdravstvenem teamu.